Stand-up večeri v Jazz klubu Gajo

Priznam, komaj sem čakal poletje. Ne samo zaradi klasičnih poletnih radosti. Pivo, punce v mini krilih in morje – vse to je sicer ok, ampak letos imam že tretje leto zapored še en razlog za veselje: poletno gostovanje 10ka Klub smeha na letnem vrtu Jazz kluba Gajo v Ljubljani.

Čeprav stand-up komedija praviloma bolje uspeva v pokritih prostorih, kot na primer v prostorih 10ke na Miklošičevi, se je letovanje na veliki a hkrati intimni terasi pod krošnjami dreves v samem centru mesta izkazalo za zadetek v polno. Ljudje so hitro kupili idejo, da se v toplejših mesecih ob torkih smejimo pri Gajotu. In več kot očitno jim je všeč. Večeri stand-up komedije, oziroma tako imenovani 10kini Stand-up Comedy Jam-i, so namreč polni do zadnjega kotička. Praktično brez izjem. Občinstvo se ni pretirano razredčilo niti, ko smo enega izmed večerov izpeljali kljub občasnemu dežju.

In ne, ne zabavajo se samo obiskovalci. Večeri so odlični tudi za komike. Pred zavidljivo veliko množico smeha željnih obiskovalcev, ki za svoj stol (da o mizi sploh ne govorim) na lokacijo pride že dobre pol ure prej, je pač resnično težko ne uživati. Ko te na drugi strani podrte "četrte stene" gleda 400 nasmejanih obrazov, si lahko privoščiš marsikaj. Črni, modri, intelektualni in drugi odtenki humorja bodo v Gajotu praviloma naleteli na plodna ušesa.

Z drugimi besedami: pogoji za nastopanje so idealni. Idealni za preizkušanje novega materiala in idealni za dodelavo starega. Ravno zato sem se odločil, da tradicijo vsakotedenskega piljenja novih minut, ki sem jo začel z letom 2017 na Večerih novega v 10ka Klub smeha, (skoraj s polno paro) nadaljujem tudi poleti. Vidimo se lahko praktično vsak torek ob 21.00 v Jazz klubu Gajo.

Naj na koncu še omenim, da so stand-up večeri v Gajotu brez vstopnine – in v isti sapi dodam, da se na koncu zbirajo dobrodelni prispevki, ki vsem nastopajočim, ki sestavljamo naslednje komične "hite", pridejo še kako prav. Čeprav je zabava na Comedy Jam-u zagotovljena, je hkrati potrebno tudi omeniti, da komiki svoj najboljši in popolnoma izpiljen material praviloma "šparamo" za nastope, za katere se plača vstopnina. Kot na primer prihajajoči Festival Panč 2017.

O modernih starših, cepljenju otrok in medaljah za sodelovanje. Izsek iz stand up nastopa v Jazz klub Gajo (10kin Comedy Jam). 

Dobrodelna 10-dnevna stand-up turneja po Sloveniji #Standupmaratonec

"Tešky, ti si nor!" je bila verjetno najpogostejša misel vsakega komika, ko je prvič slišal za ambiciozen, dobrodelen, komično-tekaški projekt #Standupmaratonec. Za kaj gre? Andrej Težak – Tešky namerava v 10. dneh, med 11. in 20. majem, nastopiti na 30. prizoriščih po Sloveniji in iz nastopa na nastop – teči. Skupaj 500 km! Jap, več kot maraton na dan!

Čeprav bo Tešky edini komik, ki bo tekel, bo pri projektu sodeloval dobršen del slovenske stand-up scene. Na vsakem prizorišču se bodo namreč na odru poleg njega zvrstili še trije komiki. Po večkrat bodo med drugim nastopili Klemen Bučan (ki obljublja, da bo del ene etape preskejtal), Boštjan Gorenc – Pižama, Tin Vodopivec, Martina Ipša, Željko Čakarević –Željudin, Mladen Pahovič, Anton Pevc, Eva Virc, Nejc Petek, Rok Škrlep, Stefan Šumanac – Šumi in moja malenkost. S Šumijem bova Teškyja na nastopih spremljala celo vseh 10 dni.

Vsi dogodki v okviru #Standupmaratonec bodo brezplačni, zbirali pa se bodo prostovoljni prispevki, ki bodo v celoti namenjeni projektu Botrstvo v Sloveniji. Več informacij na Facebooku in na Tesky.si.

Planet smeha, snemanje specialk in zakaj bo leto 2017 prelomno za stand up sceno

Leto 2017 se je zame začelo obetavno. Poleg rednih nastopov in MC-janja v domačem klubu 10ka, še nastopi v Mariboru, na Ravnah na Koroškem pa nenadejana dobrodelna izvedba Staro za Novo v SiTI teatru, kjer sva z Gašperjem Bergantom nadomestila obolelega Borisa Kobala. Nastopal sem tudi v Zagrebu v Studio Smijeha, kjer smo imeli slovenski večer – kakopak v naši verziji hrvaščine – in to dan po zgodovinski zmagi slovenskih rokometašev nad našimi južnimi sosedi. Vsaj toliko neverjetna kot je bila zmaga rokometašev pa je bila neverjetna tudi priložnost, da sem se lahko Sloveniji predstavil s pravo (kratko) TV specialko znotraj oddaje Planet smeha.

Led je zadnji ponedeljek v januarju prebil Andrej Težak – Tešky, mojih 25 minut + 5 minut oglasov pa je prišlo na vrsto že naslednji dan. Ravno v času pisanja teh besed se vrti tretja epizoda, v kateri prvič po 50 odtenkov njive, ki je televizijsko premiero doživela na začetku leta, na TV nastopa Boštjan Gorenc – Pižama. Za njim se bodo naslednje torke in ponedeljke zvrstili še Tilen Artač, Jure Godler, Jonas Žnidaršič, Nejc Šmit, Janez Trontelj in Stefan Šumanac – Šumi (ne nujno v tem vrstnem redu).

Kako sem zadovoljen s posnetim? Srednje do pretežno. Vem, da bi lahko bilo še boljše, vem da bi lahko bilo slabše. Vem, da bom naslednjič dvakrat preveril, da je štoparica, ki sem jo kupil posebej za TV nastop, dejansko prižgana. Prav tako se bom bolje pripravil na neusmiljene televizijske kamere, ki vsekakor niso skrile, da že en teden pred snemanjem nisem mogel spati. Kljub nekaterim napakam, so povratne informacije povečini zelo dobre. Tega niti približno nisem pričakoval, se pa zavedam, da me na tem mestu rešuje dejstvo, da sem, če ne štejemo redne klubske stand-up publike, Sloveniji popolnoma neznan. Po neznancih pač ne pljuvamo tako radi, kot po ljudeh, ki jih redno videvamo na TV.

Planet smeha je vsekakor pomemben mejnik, leto 2017 pa bo – to si upam trditi – hkrati tudi leto, ko bo stand-up komedija dokončno prodrla na televizijo. Samo znotraj oddaje Planet smeha se bo slovenskemu televizijskemu občinstvu skupno predstavilo 9 stand-up komikov, kmalu za tem pa na Kanal A prihaja še 16 specialk, ki so jih kolegi na čelu z Vidom Valičem posneli v okviru praznovanja 10-letnice slovenske stand-up scene. Ja, ni kaj, dobro leto za stand-up.

Mimogrede: stand-up je še vedno format, ki ga je najbolje konzumirati v živo. Ne samo, da nekaterih najboljših šal temnejših in provokativnejših odtenkov nikoli ne boste slišali na TV, televizija ne bo nikoli prenesla vseh razsežnosti pozitivnega vzdušja stand-up predstave. Le pogumno na nastope.

Planet smeha - nekaj utrinkov iz snemanja

Hobi užaljenost, politična korektnost in stand-up

Pred dobrim letom smo nastopali v klubu Tiffany. Nastop je bil prostovoljne narave in v veliko veselje mi je bilo, da lahko skupnosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb izkažem podporo. Čeprav je bil nastop razmeroma povprečen (pred 15 ljudmi težko izpade boljše), je bilo videti, da so se gledalci zabavali, jaz pa sem z občutkom, da sem naredil nekaj dobrega, zapustil prizorišče.

Čez nekaj dni sledi šok. Od kolega stand-up komika izvem, da se organizator na Facebooku opravičuje "za diskriminatorne, seksistične in homofobne vsebine". Seveda takoj pokličem organizatorko in zahtevam pojasnila. Kaj točno je bilo seksističnega, homofobnega ipd.? Zagotovi mi, da njej osebno *bobni* NIČ.

Nadaljevanje pogovora je potekalo približno tako:

"Zakaj se potem opravičujete!?"

"Zato, ker smo dobili pritožbo ene osebe."

"In kaj točno je to osebo zmotilo?"

"Mislim, da to, da je bil tvoj nastop preveč heteroseksualen."

"Kaj?! OK. Time-out. A se zavedaš kaj točno si pravkar rekla? A si predstavljaš, da bi bile vloge obrnjene? Da bi se nekdo zaradi nastopa gej stand-up komika obrnil na organizatorja in zahteval opravičilo, ker ga je zmotil njegov preveč homoseksualen nastop!?"

Dejstvo je, da organizatorka ni bila izkušena – po njenih besedah so sploh prvič organizirali stand-up. Dejstvo je tudi, da je organizatorka najverjetneje želela samo narediti politično korektno potezo, s tem, ko se je javno opravičila osebi, ki jo je užalil moj heteroseksualni nastop. In dejstvo je, da koncepta užaljenosti in politične korektnosti nimata kaj iskati v stand upu.

Stand up ne olepšuje in ne gradi "varnih prostorov", kjer se nihče nikoli ne užali. Stand-up razkriva grdo resnico na smešen način. Razkriva absurdnost ustaljenih družbenih konceptov, in na glas pove tiste misli, ki jih imamo vsi, vendar o njih raje molčimo. Stand-up praviloma ni smešen zaradi tematik, ki se jih loteva, temveč zaradi svoje oblike. Njegova smešnost pretežno prebiva v ponavljajočih se trenutkih, ko se zgodba pred očmi gledalcev nepredvidljivo in nenadoma sestavi ali razpade (t.i. punchline). Smeh je refleksni odziv na presenečenje, medmetni dokaz, da se oseba identificira s komikovim odrskim likom, zgodbo, sporočilom ali vsem naštetim. Bolj, kot se publika smeje, večjo potrditev dobi komik. Res je, da se pogosto dotikamo kočljivih tematik, kritično zagovarjamo nepopularno mnenje ali drugače hodimo po robu, vendar pa namen komika nikoli ni užaliti publiko. Le zakaj bi bil? Užaljeni ljudje se ne smejijo.

Velika večina obiskovalcev stand-up komedije ima smisel za humor in se ne jemlje preveč resno. Večina prihaja na stand-up, ker se želi zabavati, sprostiti in začutiti pozitivno energijo subtilnega zavedanja, da smo vsi krvavi pod kožo. Se pa občasno zgodi da na stand-up zaidejo tudi ljudje, ki so v prostem času radi užaljeni. Ljudje, ki nekritično zabarikadirani za fasade politične korektnosti zahtevajo opravičila, ker se ne strinjajo z nečim, kar je bilo izrečeno na odru. Verjamem, da so občutki osebe, ki se s pomočjo užaljenosti lastnoročno postavlja na višji moralni nivo, podobno zasvoljivi  kot občutki, ki jih ima komik na odru, vendar menim, da je bolje za vse, da se ti dve obliki nastopanja ne križata. Komikova naloga je nasmejati ljudi, ne božati ega odraslih otrok.

Mimogrede: v primeru "problematičnega heteroseksualnega nastopa" sem ponudil roko sprave in osebo preko organizatorke najvljudneje povabil na pijačo in pogovor – priznam, tudi zaradi tega, ker me resnično zanima psihološki profil takšne osebe – vendar se vabilu ni odzvala.

"A stand-up je treba promovirat?"

Včasih se zgodi, da je treba nastop odpovedati. Zaradi bolezni, drugih nepredvidljivih dogodkov, včasih pa, na žalost, tudi zaradi organizatorjeve nesposobnosti. Zgodi se, da se voziš dve uri, na drug konec Slovenije, samo, da ugotoviš, da ljudi ni in jih ne bo. Zakaj? Največkrat, ker jim nihče ni povedal, da se bo dogajal stand-up.

Pred meseci se je zgodilo natančno to. Z organizatorjem smo se po brezplačnem prigrizku in pijači na drugem koncu Slovenije zmenili, da nastop prestavimo za 14 dni, oni pa bodo v vmesnem času poskrbeli, da bo dogodek pravilno promoviran.

Naš drugi obisk – ista zgodba! Oglasne deske po kraju samevajo, na tabli pred lokalom niti besede o stand-upu, Facebook oglaševanje pa je nekaj, česar se iz principa ne gredo, ker je njihov lokal baje "alter". Če s tem mislijo neopažen, se moram strinjati. Tudi tokrat so edini gostje v lokalu trije lokalni gospodje, ki se tam ustavijo vsak dan, poleg njih pa še novost: osem švicarskih turistov, ki so se tam ustavili naključno. Pozneje se  zapolni še ena miza, zato se odločimo, da nastop tokrat vseeno izpeljemo.

Po mlačnem odzivu švicarskih turistov, ki ne razumejo niti besede, treh gospodov, ki so večino časa v globoki gostilniški debati, dveh natakarjev in ene mize staršev z otroki, organizator strne občutke: "V našem zahojenem kraju nič ne gre, ker je folk preveč za luno. Mi bi delali program, ljudi pa ni."

Za vse, ki bi stand-up potencialno organizirali in imate iste pomisleke, naj povem, da težava prav gotovo niso "zahojeni" kraji ali ljudje, pač pa (ne)angažiranost organizatorjev.

Seveda razlike v občinstvih obstajajo, vendar pa lahko stand-up uspe praktično povsod. V Šmarju pri Jelšah, Podlipi, Kisovcu, Hotedršici ... Nekaj nastopov, ki mi bo za vedno ostalo v dobrem spominu, se je zgodilo ravno v najmanjših vaseh; nekaj, ki bi jih zaradi slabe organizacije najraje pozabil, v največjih slovenskih mestih.

Eno uro pred nastopom: dvorana v Hotedršici, ki smo jo pozneje napolnili do zadnjega kotička.

"Slovenski stand-up komiki so do kurca."

Tako nekako se glasi tipičen internetni komentar pod novico, kjer je omenjena stand up scena v Sloveniji. Ne delam si utvar, da internetni nergači predstavljajo objektivno javno mnenje, niti, da tovrstni umotvori prihajajo izpod prstov velikih poznavalcev slovenske stand-up komedije. Kljub temu pa me diskrepanca med "internetnim javnim mnenjem" in realnostjo vsakič znova preseneti.

Mislim, da je slovenski stand-up prišel zelo daleč od prvih korakov Komikaz. Vsi še aktivni člani te skupine imajo danes svoje one-man-showe, Perica celo dva. Tešky fura prvi (pravi) stand-up klub v Sloveniji, 10ka, skupaj s Tinom vsako leto pripravlja večji in boljši festival stand-up komedije Panč. Pižama je ravno posnel prvi slovenski TV stand-up special, 50 odtenkov njive, potem, ko je s predstavo preoral celo Slovenijo. Na TV se je predhodno že uveljavil žanr roasta (Na žaru), ki je kakopak delo stand-up komikov, verjamem, da bo svoje mesto našla tudi prva skeč oddaja Skečoholiki, ki jo za Voyo pripravljajo Stare, Novak, Bergant in Celec.

V glavnem, da skrajšam zgodbo: dejstvo je, da se scena razvija. Kvantitativno in kvalitativno. Prihajajo novi stili, novi komiki, stari mački pa so boljši kot kadarkoli prej. "Internetnega negativizma" ni zaznati nikjer, razen na internetu. Obiskovalci navadno odhajajo zadovoljni in predvsem pozitivno presenečeni. Dejstvo je, da lahko na normalen teden v Ljubljani uloviš več kot 3 stand-up dogodke, včasih celo več. In ne samo v Ljubljani. V Mariboru, Kranju, Kopru, Novem mestu ... V zadnjem letu sem verjetno obiskal vsaj 50 različnih krajev po Sloveniji, ravno zdaj pa se s Pižamo, Trontljem in Teškyjem odpravljamo v vas, za katero, priznam, še nisem slišal – Hotedršica. Očitno nekaj delamo prav. Upam si trditi, da najboljše še prihaja.

Stran je zaživela, blog verjetno ne bo

OK, vsi vemo kako je z blogi. Na začetku si navdušen. Napišeš en post, dva, tri. Mogoče se komu še pohvališ, da si blogger, nato pa zadeva zamre. Vsi trije bralci bi na tej točki teoretično lahko bili razočarani, ampak niso, ker jim v praksi ne bi moglo biti bolj vseeno.

Zategadelj (vedno sem si želel uporabiti to besedo) to ne bo eden izmed blogov, ki bi gradil na temeljih grandioznih pričakovanj o rednem objavljanju. Ko (če) bom čutil potrebo po objavi kakršnegakoli prebliska - najverjetneje povezanega s stand-up komedijo - bom pisal.

Kaj je drugega novega? Spletna stran.